"Zakaj pa je vse tako mrtvo?" Je vprašal, kar me je zelo presenetilo, namreč kolega iz tujine, s katerim sem včasih sodeloval, za tujca sila direktno nastavljeno, večinoma so vljudni in razen vremena ne komentirajo, da ne omenjam, da se meni sploh ni zdelo prazno, pač normalno dopoldne v mestu.
Šutna ga je zelo fascinirala. Kamnik tudi. A ne tako, ko zavita ulica lahno vzpenjajoča od cerkve proti Malemu gradu. Take nimajo povsod. V resnici redko kje. (Domžalčani se lahko na glavo postavijo, pa je ne bodo nikoli imeli.)
Takle cukr, pa tako brez živlenja.
Velikokrat sem premišleval o tem, a tudi jemal kot danost. Fabrirke so nas zapustile, obrtniki so izpuhteli, trgovine so odšle v trgovske centre.
Lej, tko to je. Verjetno se temu reče napredek.
Pa vendar.
Že ko opazujem portale na hišah, si predstavljam, da so se nekoč fino duvali, kdo ima lepšega. Na srečo so bili to še časi, da je ponudba pri kamnoseku bila prilagojena času in prostoru, nekaj je dodala še zaplankanost in lahko rečemo, da je bil to en stilsko urerjen čas.
Tako da danes zares izpade prav lušno in lično urejeno mesto.

V resnici me je spodbudilo, da sem na papir dal, članek v Sobotni prilogi, kjer se tete prdušajo*, da se župan ne zmeni za križe in težave mirne Šutne.
Že prej me je zelo žulilo, kakšno skropucalo so naredili iz Barutane, a o tem proti koncu.

prdušajo*
1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši:
2. prisegati, zaklinjati se:
Fran - SSKJ

Za začetek nastavim, da pri dolgoročni strategiji razvoja prostora, pač ne upoštevamo trenutnih želja, ker potem to ni dolgoročna strategija, ampak parcialni interesi, ti pa še nikoli niso prinesli nič kaj dobrega za skupnost, ampak so vedno cokla v razvoju. Vsak vedno gleda skozi svoje oči, za svoje interese in seveda ne bo nič naredil za skupnost*.
"Kdo me bo, zakaj smo se pa boril?
Al pa;
Zakaj pa jest, naj prvo ..."


Tako da se odločim, za osnovo današnjega razmišljanja, da je na prvem mestu turizem, seveda v sozvočju z lokalno skupnostjo.
Da bi tako daleč prgurali (prignali), da bi imeli tako gužvo kot Ljubljana, še dolgo ne bomo, če sploh kdaj, saj prvo rabimo lokalnega Zokita.
Trenutni Zokiti ne vidijo dalje od svojega nosu in ni pričakovati, da bi sami od sebe kaj naredili za dolgoročni razvoj. Ker ne bodo več na položaju, mogoče celo že v penzionu, ali celo pod rušo, ko se bodo začeli kazati prvi znaki preobrazbe zaspanega kraja, v vedno pripravljenega za akcijo mesta.

Ko so začeli risati Ljubljanski grad sem se ravno vrnil iz vojske in moja prva služba je bila tam. Meni so sicer dali drugo delo, a sem spremljal, kaj pohajo in se že takrat ne strinjal s projektiranim. Takrat so na gradu še živeli siromaki, kakor tudi po stari Ljublani. Kdo si je takrat predstavljal, da bodo nepregledne, turistične množice prepravile od vseh zapuščen del mesta?
Ali se jim je ponesrečilo, ali je pa le bila dolgoračna strategija prostora tudi prisotna, bodo kateri bolj pametni povedali. Evo, sedaj so vsi, ali skoraj vsi, sila navdušeni nad podobo Ljublanskega Gradu, cene v stari ljubljani letijo v nebo, Zoki preganja vse kar je bilo dobrega v stari Ljubljani in hoteli nastajajo iz še tako malih lukenj.

Lahko pa kot civilna družba vsaj začnemo debato. Upam da bom stopil na žulj pravim in se bomo začeli pogovarjati, tudi o dolgoročnih rešitvah skupnega bivanja.

Izhajam iz intervjuja s gospodom ki je nekoč živel nad Mulenružom (Moulin Rouge) v Parizu, kjer so ga spraševali, zakaj se ne preseli, če pa ima ferker (niti minute miru) 24ur na dan, 7dni v tednu, 12 mesecev v letu.
"Zato, ker mastno služi", je odgovoril.
Rdeči mlin mu mora plačevati odškodnino za ozurpacijo prostora, v njegovem primeru večinoma hrup.
Tako da razumam tete iz Šutne, če je tak mir, potem zelo moti, če se kdo z mopedom pripelje skozi.

Zdej, to je tko.
Če se odločimo da bomo dali prednost turistom, potem bo hrupa in ferkera stalno veliko. Koliko, se ga regulira z odloki, da bi pa tišina bila, pa nikoli več.
Kaj pa sedaj?
Tako kot Krjavel iznad MolenRuža, dobijo stanovalci Šutne odškodnino.
Koliko?
To bo pa čas pokazal. Da bi Molen Rouge odprl ekspozituro na Šutni se ni bati. Mimogrede, Louvre jo je v Emiratih.

Če se če, se da.
Ampak, a se če?

in posledično celoten Kamnik.

-Prvo
se spomnim rešitve iz Graca (Graz), kjer mora imeti vsaka trgovina iz nakupovalnih centrov, svojo podružnico tudi v historičnem centru mesta.
-Drugo
so spodbude, (ne omejitve) lastnikov objektov. Če ima najemnika, mu ni potrebno toliko davka plačevati. In na drugi strani, če ima prazno, ima povišan davek. Z leti se bo kar samo porihtalo.
-Tretje.
Po Šutni in centru se vozi nekaj kavalirjev, električno vozilce, za prevažanje ostarelih oseb. Ja seveda zastonj prevoz.
-Četrto.
Dostava trgovin je samo z elektičnimi kombiji iz industrijske cone na Duplici, verjetno bo potrebno organizirati pretovorno točko, kamor pripelje šleper iz Bolgarije ali kjer koli že, razloži robo na eletrične kombije in le ti dostavijo robo po odloku. Verjetno med 7h in 9h. Polovico prevoza plača najemnik, pol mesto.
-Peto.
Na območju bivšega Toka postavimo garažno hišo iz katere je peš dosop do Šutne. Garažna hiša je samo za najem (obvezno brez lastništva). Prve pol ure je zastonj, druge pol ure 1 euro. Druga ura 5 eurov, tretja ura 10 eurov in tako dalje (od občinskega odloka odvisno).

Na hitro toliko. Kaj več pa proti koncu.

Zares je hecno videti turiste, kateri so nasedli lepi sliki iz brošure (neta), prišli na ogled po Kamniku, potem pa razen lepih fasad ni kaj početi. Sedijo tam na klopcah pod zvonikom Španci in prav tečno opazujejo lokalne pijančke v bifeju, niti Čerčil jih ni prepričal.
Ni lahko biti turistično mesto. Kaj vse ne potegne za sabo. Kdo vse ni vpleten*.
Najslabši je odgovor, katerega sem slišal najpogosteje, ko sem predaval po vaseh o pospeševanju turizma;
"Če čjo bojo uzel. Sicer jih pa kej klinc gleda. (samocenzura)"
(Če hočejo bodo vzeli, sicer jih pa samocenzura gleda.)
Tako se turizma pač ne da iti. Še manj čakati na subvencije, tisto je šele zabeljeno. Hotel z najbolšo lokacijo v mestu, je takoj zaprt, ko se potalajo evropska razvojna sredstva.
Do naslednje subvencije.

"Sej se ne da, če nisi naš, ni nič!"
Ja, tako je bilo včasih, zato smo se pa osamosvojili, da ne bo več potrebno takih iger. Pa še vedno so. Sam sem mislil, da bomo ta dobre stvari s seboj nesli, ta slabe pa tam pustili, pa se je samo na glavo postavilo.
A kot vidimo je to mentaliteta.
Kaj vidimo?
Zlato ptičko.

Če se če, se da. Ampak, a se če?
Na žalost Zlata ptička ne more biti povsod po mestu, ne nazadnje se potem izgubi poanta butične prodaje.
Vsa čast in slava ji.

Ka pa pol?
Ej, pojma nimam. A turisti hočejo lunapark. To je postala Ljubljana.
Ali hočemo to?
To se pa sami odločimo, koliko in kako.
Kako sami?
Ja lih. (glih (ravno))
Pa povej kaj in kako!
Pojma nimam!
Na primer, par takih cvetk:
Če bi mene kdo kaj vprašal, pa me ne, pol pa je kokr je, bi rekel, da bi fino prišla gondola iz Starega gradu, na mali grad.
Ja, obvezno, vsaj za časa poletne sezone, bi morala biti v Maistrovi hiši trgovina s spominki, mogoče pa še kavarnica.
Na trgu pred cerkvijo, bi pasala razstava (pa ne vedno istih).
(Če se še kaj spomnim dopišem.)

Ko sem risal garažno hišo, se je kar samo pokazalo, da je potrebno preseliti tudi bližnjo industrijo in obrt, ker gledati šleperje v središču Kamnika ne gre.
Predlagana je rešitev vrstnih hiš, vse kot najemna stanovanja, za začasno naselitev, ko se mlada družina preseli iz Ljubljane in dokler ne zgradi svojega toplega domeka, stanuje, nekaj časa, 5 do 10 (ampak več kot 15 pa sigurno ne) let v vrstnih hišah.
Hiše tvorijo parkirne ulice, tudi z najemnimi parkingi, kakor tudi skupna zelena dvorišča obvezno brez vsake ograje, ograjice, žive meje. Skupno pomeni skupno. Iz česar sledi da je v ceni najemnine tudi vzdrževanje skupnih površin. Če se ne dogovorijo med sabo in vsak en mesec skrbi za skupno dobro.
Pa ne Slovenci!
Ha. Ko sem delal v tujini sem tudi 14 dni stal izven vrste, ki nastane za čakanje mestnega avtobusa. Še tak runkl spremeni pogled, če so pogoji pravi.
Da ne omenjam, da sem bil prepričan, če se kdaj priključimo Evropi, se bo morala Evropa spremeniti, mi se že ne bomo.
Po pa viš kaj je ratal.
(Potem pa vidiš kaj je nastalo.)

Kamnik je kot peščena ura. Zjutraj se prometa nabere na severu in počasi pronica proti jugu, popoldne pa v kontro. Tunel pod Špico bi bil fajn, a je bistveno predrag, pa še reši samo Thinske migrante.
-Ena od rešitev je dvojni tir vsaj do postaje Mesto in promet ob konicah na 15 minut.
-Druga bi bila podaljšanje tira vse do zapornic pod Stranjami, kjer bi bila parkirna hiša. Če hočemo razbrameniti promet, ga je potrebno usmerjati v javni prevoz. Zato kupiš karto za parkirno hišo, prevoz do Ljubljane in tam prevoz z LPP.
-Tretja je preselitev vse obrti, ki potrebuje dostavo in ekspedicijo večjo kot je kombi, na južno industrijsko cono na Duplici, tako se kamijoni sploh ne bi več pojavljali tam.
-Ker bi bila obrtna cona preseljena na jug, bi tam nastalo vrtno mesto, z ponovno nasaditvijo čim več dreves.

Pred današnjo odločitvijo preureditva Barutane, je bila enkratna priložnost ureditve vrtnega mesta, a kaj ko današnji načrtovalci prostora ne vidijo dalj od konice nosu in so zamočili enkratno priložnost.

skupnost*

Arhitekti smo sicer postreščki in kot taki ne bi smeli oporekati investitorju. Investitorjev denar, investitorjeve zahteve. Do tu vse lepo in prav, čeprav ni vedno tako. A ko se menimo o razvojnih rešitvah, ni več tako enostavno. Posebej, če se opredelimo za tezo, da je mesto fajn. Če se, potem pa ivestitor nima vedno prav. Ne verjamem, da smo samo arhitekti tisti, ki bi se morali spraševati o morali, kadar situiacija zahteva slabe režitve. Lahko pa vsaj prispevamo k debati.
Časi so sicer hecni in mnogokdo ima občutek, da je sedaj dovoljeno vse, samo da te ne dobijo. Je pred časom kolega razpredal, kaj bo odgovoril lastnemu otroku, ko ga povpraša:
"Ata, kje si bil pa ti, ko so vsi kradli?"
Kruto, a še bolj žalostno, ker so se slabe prakse razbohotile ne vse nivoje in zares težko govoriš o pravičnosti, morali, skupnem interesu itd.
Vendar pri dolgoročnih rešitvah ne preostane drugega kot točno to.

Nam je Bistrica nalila čistega vina (kalnih voda).
Most v Stranjah je bil veliko na TV, zares je bilo razburljivo, pa vendar. Potem ko smo se zavedli, začeli reševati, kar se je rešiti dalo, se počasi opomogli, čeprav vedeli, da ne bo nikoli več tako kot pred poplavami, smo kmalu pozabili na vzroke in začeli po stari navadi goljufati samega sebe.
Namreč.
Strokovnjaki so določili, da je most star in nov ne bi smel imeti srednje opore. Uredu (v redu), zato so strokovnjaki na svetu da povedo kako in kaj. Ko pa gledam fotke, kaj se je zgodilo, je pa odneslo krajno oporo. Ali bi bilo brez srednje opore bolj trdno? Na starih googlovih zemljevidih se fino vidi, da so na krajni opori nekaj rofkali. Ali je koncesionar, ki bi moral skrbeti za vzdrževalne dela vse naredil optimalno?
Kaj pa kamijoni iz Kalcita, vsak dan vozijo čez in veliki so. A če je najpomembnejši sponzor občine, se pa sploh ne bomo spraševali, ali je kaj na pretežkih tovorih?
"Tih bot, sej je Ursula zrihtala gnar!"
(Bodi tiho, saj je Urška odobrila sredstva)
Hvala ji, nam je zelo pomagala v najtežjih trenutkih.
Čast in slava ji.
Pa vendar.
Ali smo med tem preuredili ali celo odstranili zapornico, katera je vzrok poplav v Brutani?
Vzdrževat jo je treba, meni je izgledala precej zarjaveta. V renici fajn, so me vedno fascinirale naprave pretekle dobe. Če jo sploh rabimo, je potrebno urediti avtomatsko odpiranje, glede na pretok vode. V današnjem tehnološkem času ne bi smel biti problem.

NE POSTAVLJATI VPRAŠANJ, KER ODGOVORI BOLIJO, JE PA NAJSLABŠE, KAR SE NAM LAKO ZGODI IN RAVNO V TO PLUJEMO.

Kdo vse ni vpleten*

Ne, sploh ni enostavno. Eni sicer mislijo, da so objavili lepe fotke na spletu, to je to, turisti bodo v trumah drli, mi smo pa svoje napravili. Pa je točno v kontro. Zopet lepe fasade brez življenja. Ni, da ni. Seveda, lepe fotke so pomembne, a so samo začetna informacija. Pol se pa pogovarjam s Francozi na poti proti Orglicam, ostanejo vljudni in seveda ne popluvajo, češ kaj nas zajebavate. Ko sem unga (tistega) istega kolega iz tujine od začetka pisanja peljal Peričnik gledati, je rekel, da je fajn, a da so oni okoli 10 x večjega plavali. Zdej. Al je tko bustast, al freh, al pa ... Mogoče razen Orglic, je potrebno pa še kaj. Ker francozi imajo takilih orglic na tone.
Ka pa pol?
(In kaj potem?)
Kot že večkrat povedano, pojma nimam, pa se le sprašujem, ali ni nekam mrtvo, ko se sprehajam po Šutni.
Seveda so pomembne subvencije za pospeševanje podeželja (pa še česa), ampak potem ko denarja zmanjka, pa tisto ne sme zamreti. Ker, če zamre je bil ves denar, evropski in domači v smeti vržen. Ja, eni so se fino omastili, a točno tega nočemo.
Spodbude in usmeritve se seveda zberejo na nivoju mesta ali celo regije, a potem je takoj potrebno spodbuditi lokalno prebivalstvo. Kako? Tako da ima kaj od tega. Da kakšen cekin še v privatne, nepomembne, nepoznane, brez vez občane kapne. Potem se bo življenje hitro naselilo tudi na Šutno, pa ne samo tja.
Zdej, to je tko.
Vzamem primer glasbe.
Če bi lokalce vprašali je frajtonarca, pir pa čevapi. (harmonika brez registrov, pivo in čevabčiči (preveč začinjeno mleto meso v obliki cenzure)) Ja, včasih tudi. Glede na to, da smo tako ponosni na Majstra (Rudolf Maister), on je pa klasično glasbo poslušal, bi mogoče le našli ravnotežje in bi ... Kaj?
Lej, v metroju v Parizu je polno glasbenikov, vključno kčasične glasbe.
Ja, in a bomo metro zgradili?
Na, sploh ne, a kakor nekateri člani Pariškega opernega orkestra vadijo v metroju, bi lahko tudi kakšen nadebudni, perspektivni, glazbene šole učenec, kero (katero zaigral) zagodel na Šutni.
Ne samo to.
Slikarske, fotografske in rokodelske razstave bi lahko popestrile ulično dogajanje.
Poleti gremo na morje (glupi turisti pa ravno takrat pridejo).
No, pa smo pri srčiki problema.
Vse to bi moralo oganizirati turistično društvo in Kamniški muzej, a so samo dobro plačane službe za zaslužne partijce (nima veze barva).

Tko da.

Če se če, se da. Ampak, a se sploh če?

Parking

Že male rešitve lahko veliko prispevajo.
Če se če, se da. Ampak a se?

Novodobni problem:
Ni dolgo nazaj, ko so bili preveliki avti eksota. Samo kakšen butast turist je s tistim onegavil, po historičnih (preozkih), krajih. Sedaj je tega vse več, kakor tudi problemov okoli le teh. Ali bomo večje parkinge delali, ali celo Šutno porušili, da bodo lahko skozi peljali. Tudi to je odločitev, upam da ostanemo pri malih parkingih, lastniki prevelikih vozil bodo pa v industrijski coni na Duplici parkirali in z zastonj s cugom in busom (vlak in avtobus) v center prišli.

Oj, koliki je moj?
(od cipela broj)

Prevoz

Me sprašujejo turisti, kako to, da ni normalne povezave do Kamniške bistrice.
Tko je tko,
se nič ne da,
je nerentabilno.
Kar še kar drži, vendar ...
Ko sem pred leti spraševal zakaj nimamo nivojskega vstopa na vlak in dobil odgovor, da bi bilo potrebno vse cuge, takrat še v Jugi zamenjati, je bil še dodatek, itak pa ni rentabilen, ker gre v eno smer prazen.
Pišuka, al bomo še lopate ukinili, sem si mislil, zraven pa prav pomno kimal.
Če se če, je potrebno organizirati poleti, ko so vsi na morju, turisti pa iz Kamnika v Bistrico hočejo, prevoz na eno uro, tak mali avtobusek.
Če se če, se da!
Ampak, a se če?

Promet

Če bi dopustili prometno povezavo preko Šutne (upam da ne), potem bi bilo logično imeti prevozni center. Tako pa je večinoma povsem brez veze pustiti promet preko centra mesta, da se potem ustavi na obvoznici med avtobusno postajo in gimnazijo.
Predlagam, da na križišču pri pošti postavimo rampo (zapornico).
Sam ne bi prepovedal parkiranja, če se odločimo za pešaški center. Vendar, parkiranje podrejeno pešcem in kolesarjem (ne obratno, kot sedaj). Če se odločimo za pešaški center mesta, potem ima pešec prednost pred kolesarjem, oba pred avtom, velja za vse, tudi za dobavo. Stanovalci bi seveda imeli dovolilnice in bi lahko vsak trenutek dostopali do svoje imovine, vendar.
Režim parkiranja je za vse enak. Prvih 15min zastonj. Drugih 50c. Pol ure več 1€, 1 ura 5€, 2uri 10€, več pa niti pri prenovi ni dovoljeno.
Če se če, se da!
Ampak, a se če?

Najemniki

Zahtevati od lastnika najem pritličja, zraven pa ni povpraševanja je milo rečeno mimo, če ne še kaj bolj sočnega. To lahko pričakujemo, ne zahtevamo, šele po povečanju povpraševanja. Za to da je Šutna mrtvo mesto je v resnici kriva občina in njenih načrtovalcev prostora, ker dopuščajo razraščanje nakupovalnih centrov.
Lej, tam je gnar, kdo se bo pa z vsakim tečnim lastnikom na Šutni ukvarjal.
Pa bo točno to treba.
Državo imamo za to, da skrbi za nas, ne, da mi skrbimo za njo, kakor je to dan današnji izpadlo. Do takrat predlagam, da država (ne samo Kamnik) prevzame skrb za nepremičnine označene kot poslovni prostor. Dokler ne bo trga, dokler ne bo povpraševanja, dokler ne bomo tržno gospodarstvo, ne pa kot sedaj, dogovorna ekonomija (koza nostra)

Freska

Podobno tudi pri ohranjanju historičnega jedra. Strošek razlike, med srednje cenjenim oknom (tapoceni so zares škart), do zahtev umetnostno zgodovinskih smernic, prevzame mesto. Ne bo nikoli več problem z nemarnimi, včasih kompletno neprimernimi prenovami.
Še ena.
Šutna ima prav luštne obeske na fasadah. Ko bi le nadaljevali to tradicijo. Na hiši nasproti Maistrove pa še fresko in o njej bi par besed.
Predlagam, da se obnovi, ker prejšnje barve zelo bledijo. Seveda mora biti strokovno narejeno, ne kot una nasreča v Španiji, ki je srednjeveško fresko Kristusa popravil v skrpucalo. Verjetno zelo priden lokalni pleskar, a za freske je treba biti kaj več, o tistem naj kunsthistoriki debatirajo, se zmenijo kako in kaj, še celo kdo in še plačajo. Sicer bi bilo fino, če bi imeli bogate lastnike, a trenutno to niso in od njih zahtevati kaj več, kakor je danes, je povsem nemogoče.
Zdej, to je tko.
Ponavljam, za časa moje mladosti so v stari Ljubljani živeli siromaki. Sedaj pa vidimo kaj se dogaja. Ali bo obnovljena freska dvignila ceno nepremičnini? Mogoče pa. Sigurno pa bo dvignila ugled mestu.

Zgoščevanje centra.

Sem na netu našel eno zelo lepo prezentacijo garažne hiše za občino in dodatne objekta na. Ma, dodatne objekte na garažni hiši. Pa razen lepe prezentacije sploh ne vidim logike v prikazanem. Seveda bi bilo fino imeti garažno hišo pod trgom. Samo, kdo bi tisto plačal. Tudi zgoščevanje programa ni sprejemljivo, dokler imamo toliko neizkoriščenih zgradb.
Tako načelno.
Lahko se celo zmenimo da Šutno povišamo za štuk ali dva, če se če, se da, a potem bomo imeli še več mrtvih prostorov. Na fotki je center starega Štokholma. Tudi tam niso bile hiše od vekomaj tako visoke. Tisto so se odločili. Na začetku so bile lesene pritlične, da so potem združevali in poviševali.

Prvo je potrebno pripeljati program in iz tistega narediti več. Ja, veliko županov bi se med tem zamenjalo in današnjega se ne bi veliko njih spomnilo. Ker dolgoročni razvoj mesta se pokaže šele, ko nas več ne bo, pa verjetno še naših zanamcev tudi.
Tu bi spomnil na župana Hribarja, če njega ne bi bilo, bi bila Ljubljana zelo drugačna. Ali boljša ali slabša je stvar debate, a biti župan in se podrejati samo lokalnim bageristom je pa tudi strel v prazno.

Semafor

Ko sem sina še v šolo vodil, sem se mujal okoli semaforja pred šolo. So me vsi prepričevali, da se ne da. Še ravnateljica in gospa zadolžena za prometno ureditev okoli šole ne, ker je to potrebno dati v sredneročni plan razvoja občine in da imajo veliko drugih težjih primerov in da ne bomo nikoli zbrali dovolj podpore, med svetniki.
Sin je zrasel, med tem je tudi že mino zebre začel čez cesto hoditi in že dolgo se mu ne da nič dopovedati, a tisto je potem že druga zgodba. Ista pa je, da je čez par let lokalni politik vpisal svojega malčka na isto šolo in še pred koncem poletnih počitnic je stal tam sijoč semafor, odprt z rompom in pompom lokalnih veljakov, še ravnateljica in tovarišica za promet sta, z vlažnimi očmi, zaneseno ploskali.
Ja, kapab že spet hotu?
(Kaj bi zopet hotel?)
To, da je to v nebo vpijoč primer korupcije.
Kuga je?
Če lahko politik zrihta semafor, kadar se mu zahoče, lokalna pobuda pa je preslišana, je primer ugrabitve države. Zakaj pa so politiki tam kjer so? Zakaj pa imamo državo? Zato, da so sami sebi namen sigurno ne.
Državo samo davki zanimajo, za narod se jim pa fučka. Ja, točno tako izgleda. A bolj me čudi da se narod ne buni. Če pa to ne, pa vsaj komentira. Pa razen jamranja ni veliko več. Da bi se šli pa državjansko pobudo, pejd ke pa reč svetniku naj zriha to pa to (pojti tja (na občino)in reci svetniku naj uredi kar je treba urediti). To se pa ja ne da. Saj vedno samo za partijo navija in je semafor samo kolateralna sreča.

Frajtonarca

Kamfest je super!
Je pa naglas. Se sprašujem, kako gre to s odlokom o hrupu v naseljih in mestu? Verjetno ne najbolje. A mene žuli ena druga. To, da mora biti tako na glas, je enim normalno, meni pa ne, sem pa zato v enem filmu videl, je imela mularija rejv parti, to so tisti kjer samo ruka, muska sploh ni pomembna, tufa, tufa, tufa, v nedogled, v centru mesta, a glej ga zlomka, sploh ni bilo na glas. Ne samo to, še tišina je bila. Vsi so namreč imeli slušalke.
Pa tis čist blesov!
Saj je tudi meni hecno izgledalo, a kar se hrupa tiče pa ni bilo problemov.
Kapapol?
(In kaj potem?) Enim se zdi fino, da ga serjejo do ranih jutranjih ur. Če je pa še rejv brez slušalk, po pa pač ne gre. Zato predlagam, da se take gredo v telovadnici ob šolah.
U, to pa ne!
Hala Tivoli ima tudi igrišča, pa že od vsega začetka funkcionira na obeh področjih.
Novo halo graditi, samo za veselice, je čisto predrago, če bi se že zmenili okoli lokacije.

Če se če, se da!
Ampak, a se če?

Saj se nič ne da!

Zdej, to je tko.
Pa še res je.
Ampak po moje smo si sami krivi, ker pustimo, ker se pustimo.
Ja, je vzorec podedovan, smo ga iz socializma prinesli.
Vendar za to smo povsem sami krivi. Mišljeno je bilo, da bo točno v kontro, da bo civilna iniciativa, civilna družba, in kar je še takih zborov, predragala boljše rešitve od trenutnih, a kaj, ko se narod prav resignirano samo med sabo krega.
Lej, včasih se nič ni dalo, če nisi bil partic (partijec (član komunistične stranke)).
Sedaj je še toliko bolj očitno, če si naš, al pa ne, sam kaj, ko je sedaj toliko partij, da se nič ne da in je samo še nagajanje.
Pa ne, da sem za enopartiski sistem, če pa kaj ne, pa točno to ne, a to da imamo na papirju več strank, v resnici sta pa samo dve, ena za, ena pa proti, ne da je čist mim, podn, vam povem.

Tako kot naj bi civilna družba predlagala boljše rešitve, tako naj bi tudi opozicija z svojimi rešitvami nakazala, kaj ga pozicija serje. A opozicije sploh več nimamo, ostalo je samo še nagajanje. Mi smo proti.
Čemu, zakaj, kako?
To pa zveste, ko spet pridemo na oblast.

Demokracija to ni. V demokraciji ima pozicija proste roke (v zakonskih okvirjih), opozicija pa ima vlado v senci, na zažetku osamosvojitve smo celo nakaj na to temo nastavili, potem pa počasi pozabili, da bi opozicija predlagala boljše rešitve. Zaradi katerih naj bi jih na naslednjih volitvah izvolili in bi potem kot pozicija izboljšali že tako najbolšo državo.

Tle gor se used, pauš Benetke vidu, smo kot otroci pokazali figo.
(Tu gor se usedi in boš videl Benetke)

Pa se narod nič kaj ne razburja, če se, je samo zato ker ni naš, če pa je, ga pa lahko serjejo kolikor jim je volja.
Dokler ne bomo pokazali samopobude, bo samo še slebše.
Eto, zato sem se tega lotil.
Mogoče pa kdo kdaj prebere, mogoče pa kdo kdaj razmisli, mogoče pa ...

Transparentnost 1.

Tako, da nam ne ostane drugega kot transparentnost.
Kva pa je že spet to?
To je pa javni dostop do informacij javnega značaja.
Če je kdo plačan iz proračuna, potem lahko vedno vsak pogleda kje je bil zraven, koliko se ga je prijelo in koliko je izginilo.
Ja, lih ker ti bo povedal!
Meni ne, novinarjem pa, ker njihova naloga je osvetliti ozadje, ne pa samo opisovati, kdo je na fotki ob različnih dogodkih. Novinar je za to na svetu, da razkrije ozadje, sicer je samo hvaljenje en drugega, kar se trenutno na veliko dogaja. Če je že kdo proti, potem je po partijski liniji, da bi bil pa za ali proti, glede na realnost prostora, pa ni več prisotno. Če ni nič narobe, potem se ne piše o tistem, raje naj vice objavljajo, kot pa ...

Transparentnost 2.

Ostane nam samo transparentnost.
Če se že strinjamo, kaj naj bi to pomenilo, ga pa ni junaka, ki bi nalil čistega vina trenutni nomenklaturi.
Pa zastopim vpletene. Ko si enkrat pri koritu, tisto braniš z vsemi sredstvi.
Zato pa rabimo sedmo silo. Pojma nimam zakaj sedmo, še manj ali je ena prej, ali celo ena pol kaj pomembna, a se precej dramatično sliši in predvsem nakazuje, da je ni žive sile, ki bi novinarju ukazoval kaj naj objavlja.

Kle gor se used pauš Benetke vidu!
(Tu gor se usedi in boš videl Benetke)

To da ne morejo drugega objavljati, nego župana, kadar se namala ob odprtju kilometra asfalta, postavitve znaka ali koša za smeti, je naslednji primer ugrabitve države.
Če ne bomo naših slikali ne bomo dobili denarja!
Še kako res!
Vendar še kako narobe!
Novinar se sam odloči kaj bo objavil, pač glede na njegovo odprto glavo, no pa še urednika mora ubogati.
In če se njima ne zdi da je pomembno, če je šel župan na malico, potem tega ne objavita. Ker zgodb vrednih omembe je nešteto po bližnjih in daljnih vaseh in planinah. Že res, da niso politično pomembne, še to ne ali je naš ali ne, ampak zgodba. Če bi mene vprašali, pa me ne, po pa je kakor je, bi župana omenili samo, če ga kaj pokrona in potem vse reakcije na to temo okoli tistega, sicer pa ne, saj je že sedaj dovolj plačan in mu ni treba dodatne reklame. Ker trenutna glasila so točno to, reklama samin naših.

Nima veze z barvo.

Kamor veter piha, tako spreminjamo barvo.